Prezračevanje z rekuperacijo pri bodočih investitorjih vzbuja največ pomislekov.

Samo zato, ker slabo poznajo koncept. Ne gre za to, da oken v pasivni hiši ne bi smeli odpirati. Seveda jih lahko. Na začetku so se pasivne hiše ogrevale izključno z zrakom. Če si pozimi odprl okna, si hišo zelo težko segrel nazaj na želeno temperaturo. Danes pa se v pasivnih hišah uporablja tudi ploskovno ogrevanje, zato ta težava odpade. Pri pasivni hiši je treba vsaj toliko pozornosti kot toplotnemu ovoju nameniti pregrevanju v poletnem času. Takšna hiša ima zelo majhne toplotne izgube, zato moraš biti previden s senčenjem.

Kakšni standardni morajo biti izpolnjeni, da hiši lahko rečemo pasivna?
Najbolj znan pogoj je, da celoletna poraba energije za ogrevanje ne preseže 15 kilovatnih ur na kvadratni meter. Za laike to pomeni 1,5 litra kurilnega olja na kvadrati meter.
Ker pa v pasivnih hišah za ogrevanje uporabljamo toplotno črpalko, strošek ogrevanja 140 kvadratov velike pasivne hiše znaša le približno 50 do 100 evrov na leto.

Večina hiš v Sloveniji porabi v kurilni sezoni več kot 200 EUR na mesec ob nižji temparaturi in neprimerno slabšem bivalnem ugodju.

Komentiraj